Omemba: Hana Sekereš

»lezbična skupina že obstaja, ne da jo ustanavljamo. Saj smo vsak torek tukaj na sestanku, smo si rekle, lahko nam pišejo in nas kličejo. Tako smo začele verjeti, da skupina obstaja, delile smo biltene, z Natašo Sukič sva veliko potovali v tujino, na primer v London in Berlin, in se tam ogromno naučili.«

»Najprej te omenjajo samo v slabih šalah. Prideš iz hiše staršev, gospodarja, kjer ti je bila odrejena druga vloga. Izumljati moraš stvari, producirati, da se nabira gradivo, ki generira nove stvari. Skupnost je živ organizem.«

»Nihče ni bil zaposlen kot aktivist. V marksističnem jeziku bi rekli, da je bila najbolj pomembna LGBT-zavest, lezbična zavest, zavest o uporu.«

»Od jezika dalje ni bilo spoštljivo in treba je delovati od jezika navzgor.«

»Na podeželju ni elementa anonimnosti. Takoj ko si povezan z LGBT-prostorom, daješ glavo na pladnju.«

»Vizija ženskega prostora je znala iritirati, treba je bilo utemeljevati zahtevo po njem.«

»Potrebujemo referenčne točke, lezbično pleme, dekonstrukcijo norm, norosti, raznolikost. To moramo domisliti na novo, saj ni isto kot v 90. letih.«

»da bi postali nekaj, kar je dobrodošlo in se pozdravlja.«